Po dolgem času sem se zopet odločila, da delim svoje dogajanje z vami. Tokrat se vračam najprej za eno leto nazaj, ko sem opravljala na Fakulteti za šport sprejemne izpite za vpis v prvi letnik. Na samesprejemne izpite sem šla pisanih občutov ampak to s pisanimi občutki mislim dobesedno pisanost občutkov, ki te prelivajo v zaporedju v katerem bi lahko narisal mavrico, če že ne cele palete barv. Torej moje prepričanje v pozitivno opravljanje sprejemnih izpitov ni bilo preveč zanesljivo, saj je bilo na sprejmnih izpitih poleg drugih preizkusov odplavati 100m, kar pa je zame predstavljalo veliko prepreko. Sama namreč nisem nikoli plavala, saj sem kot otrok doživela par neljubih situacij v vodi in sem od takrat naprej preživljala vroče dni samo še v "čofotalnikih". Napetost je naraščala, ko smo po vseh preizkusih, ki so bili planirani tisti dan čakali samo še na preizkus plavanja. Sedeli smo na zasteklenem hodniku pred vhodom na fazen eni bolj, drugi manj živčni. Jaz sem na vzven delovala zelo umirjeno, saj sem vzela torbo za vzglavje in tla za ležišče, v meni pa je bilo stanje popolnoma drugačno-tam je vrelo, besnelo, spet v naslednjem hipu je bilo mirno obdano z mislijo, da je itak škoda se sekirat, ker tako ali tako nimam pojma v plavnaju in grem samo pogledat kako to izgleda, saj pravijo, da probat ni greh, a ta proba nas je res da stala nekaj več kot 80€. Srce je razbijalo n vso moč. ko smo iz slačilnic prišli na bazen in čakali, da nas pokličejo... grizal sem svojo brisačo, kot to delajo otroci na morju, ko pridejo iz vode čisto premraženi. Po zvočniku se je zaslišalo moje ime... nisem vedela, kaj naj nardim- grem na štartno desko ali naj rečem, da ne bom opravljala tega preizkusa (s tem bi namreč neopravila sprejemnih izpitov). Na videz pogumno sem stopila na štartno mesto pogledala okoli sebe kolege in kolegice, ki so zavzeli zelo nenavadne položaje tudi sama sem posnemala punco, ki je bila levo od mene- šla sem v predklon. Ob štartnem znaku pa hiter pogled naokoli in ne boste verjeli prvič v življenju sem skočila na "glavo" kolikor je to bilo podobno skoku na glavo :) . Potem pa ko sem komaj prišla na površje... morda sem pozabla omeniti, da sem bila opremljena s kljukico za nos, da mi voda ni šla v nos... sem nadaljevala z tako imenovano reševalno tehniko kravlja to izgleda tako, da plavaš kravelj in imaš glavo ves čas nad površino vode. Adrenalin, ki se se mi je poporej nabiral je sedaj izbruhnil na površje in sem prvič v življenju odplavala 4 dolžine bazena v normi, ki je bila zadovoljiva za sprejem na fakulteto. Nepopisno veselje, ko sem zapustila bazen in izvedela rezultat, če se ne motim je bilo 2,10min. Ponosna sem bila nase, saj si niti v sanjah nisem mislila, da sem sposobna odplavati to nalogo znotraj norme, ki jo je določila fakulteta. Naslednji dan me je še čakal Cooperjev test in sprejemni izpiti so bili opravljeni... nato pa še samo čakanje na rezultate mature in povratne informacije iz univerze o sprejemu na Fakulteto... v igri so bile tako: Fakulteta za šport(športna vzgoja)ter Pedagoška fakulteta(razredni pouk)ULJ in UMB.
Lepega poletnega popoldneva, ko smo se s skavti vračali iz skavtske aktivnosti smo med potjo dobivali klice prijateljev, ki so že odprči kuverte in izvedeli svoj izid vpisa na fakulteto. Ko sem potem odprla poštni nabiralnik in tudi sama prejela pismo iz Univerze sem ga s čudnimi občutki odprla in.... jaaaa... sprejeta sem na DIF ...woooo... kmalu za tem pa obliv, ki mi je vlil dvom o veselju saj sem se zavedala, da bom morala čez velike preizkušnje v času študija- ponovno soočanje z vodo, strah višine in situacij, ki mi niso ljube (pri gimnastii) ter obilo vloženega truda v vsakega izmed športov, da bo moje znanje zadostovalo opravljenemu izpitu. Odločila sem se, da kar bo pa bo, poskusila bom, se trudila predsem pa bom probala it preko sebe in pregnat strahove, ki so se mi v mladosti ustvarili tam nekje med kupico zapiskov, ki so se skozi leta nabirali v moji glavi.
Sedaj ob koncu študijskega leta vam lahko povem, da sem vesela, da sem se vpisala na to fakulteto, saj sem osebno zelo napredovala in to mi šteje v največje zadovoljstvo. Izpita iz plavanje še sicer nimam naretega, a menim, da lahko s trudom veliko dosežem. Samo vzdušje na fakulteti se mi zdi zelo domačno in prijetno, všeč so mi kolegijalni odnosti med sošolci, do zapletov prihaja le pri nekaterih predmetih (profesorjih) in pa seveda s sistemom, saj smo prva generacija na fakulteti, ki ima bolonski sistem na katerega pa se vodstvo in profesorji niso ustrezno pripravili... bomo videli kaj bo iz tega nastalo... Torej če ima kdo akšno vprašanje-dobrodošli, rada delim svoje izkušnje z vami.
